"Vrata v pekel" se po več kot 50 letih končno zapirajo

Kako je nastal goreči krater sredi puščave Karakum v Turkmenistanu, ni znano.

Po najbolj sprejeti različici se je oblikoval leta 1971, ko so sovjetski geologi v takratni turkmenistanski republiki med iskanjem zemeljskega plina izvrtali vrtino in pri tem nepričakovano prebili podzemni žep naravnega plina.

Tla so se udrla, v okolico pa se je začel širiti strupeni plin – metan. Da bi preprečili njegovo širjenje, so se odločili, da ga bodo prižgali.

Takrat so znanstveniki pričakovali, da bo ogenj trajal le nekaj dni, a namesto tega plameni gorijo že več kot pol stoletja.

Območje je namreč bogato z naravnim plinom, Turkmenistan pa naj bi imel celo četrte največje rezerve zemeljskega plina na svetu.

Nekoč je bil ogenj viden več kilometrov daleč

V zadnjih letih je goreča jama s premerom okoli 70 metrov v bližini kraja Darvaza postala turistična zanimivost, ki je v to srednjeazijsko državo privabljala obiskovalce z vsega sveta.

Zdaj ogenj postopoma ugaša.

"Nekoč je bil ognjeni sijaj viden več kilometrov daleč – zato tudi ime Vrata v pekel. Danes ostaja le še šibek vir ognja," je za Mail Online dejala Irina Lurijeva, direktorica državnega podjetja Turkmengaz.

Plameni vidno slabijo zaradi zmanjšanega dotoka vnetljivega plina in uradniki navajajo, da je požar zdaj trikrat manjši kot nekoč in viden le še iz neposredne bližine.

Pred tremi leti je nekdanji turkmenistanski voditelj Gurbanguli Berdimuhamedov javno izjavil, da si želi biti zapisan kot "voditelj, ki je zaprl vrata v pekel".

Njegov glavni argument: izgubljanje dragocenih virov, ki bi jih bilo bolje izkoristiti za dobrobit prebivalstva.

Zato so okoli kraterja izvrtali nove vrtine za zajem presežnega metana in ponovno aktivirali stare črpalke ter tako preusmerili tok plina stran od jame.

To pa je prispevalo k opaznemu zmanjšanju količine gorljivega plina, ki dosega površje – in s tem tudi k ugaslim plamenom.

Turkmenistan eden največjih onesnaževalcev z metanom

Za okoljevarstvenike je to pomembna novica. Turkmenistan je bil namreč zaradi svojih puščavskih plinskih polj večkrat izpostavljen kot eden največjih svetovnih onesnaževalcev z metanom.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je nedavno poročala, da je država največji svetovni vir nenadzorovanih metanskih uhajanj, kar oblast zanika.

Podjetje za analitiko satelitskih podatkov Kayrros pa je izračunalo, da sta zgolj dve nahajališči v Turkmenistanu v letu 2022 povzročili več globalnega segrevanja kot celotne emisije Velike Britanije v istem letu.

Čeprav so ognjeni plameni v kraterju vsaj delno izgorevali uhajajoči metan, je jama še vedno pomenila stalni vir izpustov.

Preusmeritev tega plina v nadzorovane sisteme pa državi omogoča, da zmanjša svoj ogljični odtis.

Simbol nacionalnega ponosa in turizma

Kljub nesrečnemu izvoru so Vrata v pekel postala nepričakovana turistična atrakcija.

V puščavo so začeli prihajati obiskovalci, ki so kampirali ob zubljih ognja.

Leta 2019 pa je predsednik Berdimuhamedov celo posnel video, kako z reli avtom vozi okoli kraterja, da bi tako ovrgel govorice o svoji smrti.

Ena vrata v pekel se zapirajo, druga vse bolj na stežaj odprta

Turkmenistanskih Vrat v pekel ne gre zamenjati z ruskimi Vrati pekla.

Slednja so tudi udornina, ki pa je nastala sprva kot razpoka v sibirskem permafrostu, ki je nastala zaradi krčenja gozdov in posledičnega taljenja večnega ledu v prsti.

Razpoka se je širila in iz nje je nastal velikanski krater, lokalno imenovan tudi Batagajka – o njem smo pisali v članku z naslovom: Vrata pekla" vse širša: znanost svari pred katastrofo.

V nasprotju s turkmenistanskim ognjem, ki počasi ugaša, se permafrost v Batagajki zaradi segrevanja Zemlje vedno bolj tali, krater pa se širi.

S taljenjem permafrosta pa se v ozračje širi vedno več toplogrednih plinov (tudi metana), ki so ujeti v večni let visokega severa.

Medtem ko se ena vrata v pekel zapirajo, druga postajajo vse bolj na stežaj odprta, bi lahko rekli.

POSEBNI VIDEO: Kar morate vedeti pred poletjem (In vse življenje)